|
ŠIBENIK, 41.012 prebivacev
Šibenik je mesto in pristanišče v severni
dalmaciji, nahaja se nedaleč stran od izliva reke Krke v šibenski zaliv.
Mesto se nahaja okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.
Klima je blaga; povprečna temperatura
zraka v januarju znaša 6,5 °C, v juliju pa 24,2 °C; na leto ima
mesto cca. 2570 sončnih dni.

Gospodarska osnova je industrija
(predelava aluminija), tekstilna in prehrambena industrija,
ladjedelništvo in turizem.
Nad šibenikom se nahajajo stare trdnjave
sv. Ane, sv. Ivana in Šubićevac. Mesto ima stari del v katerem se
nahajajo ozke in strme ulice na zahodu ter novi del na severu in
jugovzhodu. Mesto je prav tako kulturno središče: odelek ekonomske
fakultete iz Splita, mednarodni festival otrok itd... V okolici je
razvito vinogradništvo, sadjarstvo in pridelava zelenjave.
Turiste in izletnike ravno tako
privabljalo lepote v okolici (Skradinski buk, Roški slap, otoček Visovac
na Krki, Kornatsko otočje) ter številni kulturno zgodovinski spomeniki v
mestu. Mesto se nahaja na magistralni prometnici
Zadar-Šibenik-Split (M2, E65) in Šibenik-Drniš-Knin (M11.02).
Šibenik je rojstno mesto
košarkarskega igralca Dražena Petrovića.
Zgodovina:
Šibenik se prvič omenja 1066 leta v dokumentu Kralja Petra
Krešimirja IV, ki se je nahajal v trdnjavi sv. Mihovila,
danes Sv. Ana. Benečani so imeli šibenik pod svojo upravo 1116.-24. in
1125.-33. Madžarsko-hrvaški kralj Stjepan IV. mu je leta 1167 podelil
autonomijo. Po kratki vladavini bizanta (do 1180.) mestu vladajo različni madžarsko-hrvaški kralji, Venecija, bosanski kralj Stjepan
Tvrtko in herceg Hrvoje Vukčić Hrvatinić. Mesto je ponovno pod vlado
benečanov 1412.-1797. Od takrat pa do 1918. (razen obdobja francoske
okupacije) se nahaja skupaj z ostalo dalmacijo, pod Avstrijo. Na koncu
I. svetovne vojne ga je okupirala Italija, ki pa ga je morala na osnovi
Rapalske pogodbe (1920) vrniti nazaj hrvaški.
|

Šibenik

Šibenik

Trdnjava Sv. Nikole

Šibenik
|