Otok Hvar

HVAR, je otok, ki se nahaja v srednjedalmatinskem arhipelagu; 299,6 km2 (dolžina 67,5 km, največja širina 10,5 km); 11 459 prebivalcev.

Pred zahodnim delom južne obale Hvara se nahajajo "Pakleni otoci" Najvišji vrh otoka je Sveti Nikola (628 m); severno od njega se nahaja rodovitno Velo polje.

Severna obala z velikim Starigradskim zalivom ter številnimi ostalimi zalivi je precej bolj razčlenjena od južne. Otok ima blago mediteransko klimo. Povprečna temperatura zraka v zimskih mesecih znaša 9,1 °C, povprečna januarska temperatura pa je 8,4 °C, v juliju pa 24,8 °C. Hvar ima letno 2718 sončnih ur. Sneg je na otoku zelo redek pojav, saj  ga je v zadnjih 10 letih le 5 x malce pobelilo. 

Gozdovi so v preteklosti pokrivali skoraj cel otok, kasneje pa so se le ti skrčili zaradi obdelovanja ravnin. Na otok ni nobene reke ali kakšne druge površinske vode. Največje število naselji se je razvilo okrog "Velog polja"; večja naselja pa ležijo ob obali (Hvar, Stari Grad, Jelsa, Vrboska). Gospodarska osnova je turizem, poljedelstvo, vinogradništvo, gojenje oljk ter še posebej vzgajanje rožmarina in sivke; ribolov je ena od dopolnilnih dejavnosti. Turizem je še posebej razvit v mestu Hvar in Jelsi; moderne marine so zgrajene v mestu Vrboska in na "Paklenim otocima". Večja naselja po otoku povezuje regionalna prometnica (Hvar-Stari Grad-Jelsa-Bogomolje-Sućuraj). Trajekti pa vozijo v naslednja naselja Hvar, Sućuraj in Stari Grad.

Hvar je bil naseljen že v pradavnini (jame Grapčeva in Pokrivenik, z obarvano keramiko). Za tem so otok naselili Iliri, ki so na začetku IV. st. spopadli z Grki, ki so pričeli s kolonizacijo otoka. Ilirom pripadajo številne gomile na otoku. Hvar je bil ob Korčuli in Visu poseljen z grškimi priseljenci, vendar je edini od njih imel jonsko naselbino (Pharos, danas Stari Grad). Od stare kolonije so se delno ohranili zidovi, grobovi s keramiko in številni napisi. Sledili so rimsko - ilirski boji, s katerimi so hoteli upravljalci (Demetrije Hvaranin) ohraniti samostojnost. Po propadu Rimskega carstva je Hvar skupaj s celotno Dalmacijo prišel pod bizantinsko oblast. V VII. st. je mesto pripadlo Neretvanom, s katerimi je v XI. st. prišel pod Kraljevino Hrvaške, v naslednjih stoletjih pa je priznal suverenost Hrvaško-Madžarskim vladarjem, Bosanskim kraljem  Tvrtka, Splitskega hercega Hrvoja, Dubrovniške Republike, prebivalcem Mljeta (1278. -1797., s prekinitvijo 1358.-1420.), Francije in Avstrije, po I. svetovni vojni pa je z ostalo Dalmacijo pripadel Hrvaški. V XVI. in XVII. st. je Hvar središče hrvaške književnosti (Petar Hektorović, Hanibal Lucić). Mesto Hvar ter številna druga mesta na otoku imajo številne arhitekturne spomenike, ki pričajo v prid umetniški zgodovini otoka.


Mapa - otok Hvar


Otok Hvar


Otok Hvar

 

 



Vrboska, št. prebivalcev: 523
Vrboska, je mestece in pristanišče na severni obali otoka Hvar. Nahaja se v slikovitem ter globokem zalivu, ki je obkrožen z vinogradi, nasadi oljk in borovim gozdom. Vrboska je mestece z dolgo ribiško tradicijo in ima tako tudi ribiški muzej. Edinstven spomenik je cerkev-trdnjava, iz katere sega prekrasen pogled na okolico in morje.

V turistični sezoni se organizirajo številne kulturne in zabavne prireditve.

Gospodarska osnova naselja je poljedelstvo, vinogradništvo, pridelava oljk, ribištvo in turizem. Zaliv je obkrožen z gostim borovim gozdom. Mesto se nahaja ob regionalni prometnici. Mesto se deli na vzhodni in zahodni del (vzhodni - Pjace in zahodni - Padva). Ob izrazito primorski arhitekturi se nahaja v naselju tudi nekaj objektov iz dobe gotike, renesanse in baroka.

V sredini naselja je bila  okoli leta 1580 zgrajena cerkev-trdnjava sv. Marija, gre za redek tovrsten spomenik v Dalmaciji - cerkev sv. Lovrijenca grajena v XVI. st.; današnjo obliko pa je dobila v baroku.


Vrboska


Vrboska

 

 



© www.hrvaska.net