Otok Rab

RAB, je otok v severnem delu Jadrana. Nahaja se med otokoma Krk in Pag. Obsega 93,6 km2 (dolžina 22 km); 9205 prebivalcev. 

Glavna kamenina na otoku je apnenec, ki tvori dva niza višav; na severovzhodu se nahaja Kamenjak (najvišji vrh, 408 m), na jugozahodu pa Kalifront (97 m). Na severovzhodu se nahaja med dvema zalivoma Lopara in Crnike, Loparski polotok. Poleg Loparja, so večji zalivi še Supetarska draga, Kamporska draga, zaljev Sveta Fumija (Eufemija). 

Na Rabu so zime blage (povprečna temperatura januarja znaša 6,7 °C), poletja pa vroča (povprečna temperatura julija znaša 23,2 °C); srednja letna temperatura je 15,3 °C; letna količina padavin znaša okoli 1000 mm. Rab spada med najbolj sončne predele v Evropi; 2499 sunčnih ur na leto. Temperatura morja se poleti povzpne do 24 °C, pozimi pa do 10 °C. Apnenski predeli otoka, posebej Kalifront, so ponekod zaraščeni z šikaro in gozdom mediteranskega hrasta, uspeva pa še cedar, dud in nekaj vrst bora. V srednjem, obelovalnem predelu otoka se vzgajajo masline, trta, zelenjava. 

Poleg mesta Rab se na otoku nahaja še 7 naselij: Lopar, Mundanija, Supetarska Draga, Kampor, Banjol, Palit in Barbat. Otok je z kopnom povezan z trajektom (Jablanac-Mišnjak in Senj-Lopar). Narodna nošnja se je skoraj povsem izgubila, od običaja pa so ohranjeni samo poročni. Narodni plesi so "naše kolo", "merezinka" i "mahlina". Včasih je bila glavna gospodarska panoga ribolov, danes pa je to turizem.

Rab (v antiki Arba, v srednjem veku Arbe, Arbia, Arbiana, Arbitana, Arbium); od XV. st. dalje pa se pojavlja kot Rab. V predzgodovinski dobi je bil naseljen z iliri. Prvič se omenja leta 360. Rimljani so ga zavzeli v II. st.. Leta 155. je otok Rimska kolonija, v dobi carja Augusta mesto Arba je že municipij, obdan z zidom in stolpi. Rimljani so na otoku zgradili in postavili številne ljetnikovce in pomorske baze (stationes navales). Od selitve narodov je Rab najprej v sestavi Bizanta, od IX. st. do 1409. (z manjšimi prekinitvami) pripada Hrvaški, po tem je do 1797., pod oblastjo Venecije. Po kratkotrajni avstrijski oblasti otok leta 1805. vstopa v sklop Napoleonovih Ilirskih provinc, od 1814 pa do 1918. pa nato zopet pripada Avstriji. Po letu 1918 ga je okupirala Italija. Z Rapalsko pogodbo 1920. je bil vrnjen nazaj matici zemlji. Aprila 1941 ga je okupirala italijanska vojska, po kapitulaciji Italije pa Nemčija. Leta 1945 je bil ponovno vrnjen Hrvaški. Na Rabu je 1449. in 1456. harala kuga in močno razrečila prebivalstvo, življenje pa je stagniralo do začetka XX. st., ko se je začel razvoj turizma.

Važnejša pristanišča, marine in lučice so: luka Rab, Navtični center Rab (ACI), Sveta Mara, Kamporska Draga, Supetarska Draga, Nautički centar Supetarska Draga (ACI) i Lopar. Po otoku poteka magistralna cesta (M29) od trajektne luke v zalivu Lopar (Senj-Baška na Krku-Lopar) na severu do trajektne luke Mišnjak (Jablanac-Mišnjak) na jugu.


Karta - otok rab


zračni posnetek otoka


zaliv 

 

 



Rab, št. prebivalcev: 592 

RAB, je mesto in luka na zahodni obali otoka. Nahaja se na poluotoku med zalivoma Svete Fumije in rapske luke, kjer je zgrajeno zbito mediteransko naselje. 

Novejši del mesta se je razvil z druge strani rapske luke. Mestna luka se nahaja v zaščitenem zalivu; zunanja in notranja luka pa so obdane z lokobranom. Globina osrednje notranje luke znaša 3-5 m; ob zazidani obali polotoka 6-8 m; tu se nahaja tudi pristan za večje ladje dolg 70 m. V pristanišču za manjše ladje globina vode znaša 4 m. Zunanja luka je zaščitena napram odprtemu morju z otočkom Tunera in nasipom, ki ta otoček spaja z obalo. V severovzhodnem delu mestne luke je zgrajena marina. Gospodarska osnova je turizem, posebej navtični. Na vzhodni obali mestne luke je zgrajen turistični kompleks Padova III z avtokampom.
Mesto Rab ima stoletno turistično tradicijo. O tem priča mestni park Komrčar iz konca 90-ih v XIX. st., je bila urejena mestna plaža ter skoraj stoletje star hotel Imperial v središču mesta. Poleg kopanja v samem mestu je kopanje možno tudi na bližnjem polotoku Kalifront do katerega se lahko pride z gliserjem ali pa ga zagotavljajo mestni barkarioli. Rab danes ponuja vse vrste turističnih namestitev (hoteli, bungalovi, apartmaji, marina), raznovrstno športno-rekreacijsko ponudbo (tenis igrišča, kegljišča, teren za minigolf, podvodni ribolov, smučanje na  vodi), celo vrsto restavracij z domačimi specijalitetami (raki, školjke, ribe), zabave na letnih terasah in po nočnih klubih, sprehode v bogatem otoškem zelenju. Najatraktivnejši letni dogodek so Rapske viteške igre (obnovljene 1995.), ki so se izvajale od 1364., predstavljajo pa spomin na viteško branjenje mesta v davni preteklosti. Edinstvenost ceremonije antični samostrel katerega uporabljajo le še v San Marinu. Igre se izvajajo dvakrat letno (9. maja in 27. avgusta).


mesto Rab

Lopar, št. prebivalcev: 1215 

LOPAR, je naselje na severozahodnem predelu otoka Raba, 6 km severno od Supetarske Drage. Na isto-imenem polotoku severozahodno od prevlake se nahaja zaliv Lopar, jugovzhodno pa zaliv Crnika. Gospodarska osnova je poljedelstvo, ribištvo in turizem. Zaliv Lopar ponuja 1500 m dolgo peščeno plažo z borovo šumico. 

V Loparju se nahaja trajektna luka, ki povezuje Rab z Senjem in Baško na otoku Krk. Naselje je dobilo ime po cerkvici sv. Marije (sta Maria Neopari), ki se omenja že v XVI. st. Na področju Punta Zidine (Rt Zidine) so vidni ostanki antične obrambne arhitekture. Po predaji v Loparju se je rodil legendarni ustanovitelj republike San Marino, kamnosek Marin.
Lopar je najbolj izolirano mesto na otoku Rab. Obkroža ga 22 peščneh plaž. Morje je plitko, avgusta gozd in senca ugajata številnim družinam z malimi otroci. Ob popularni "Rajski plaži", ki je dolga 1,5 km, se nahaja avtokamp in hotelsko naselje z zabavno, rekreacijskim i športnimi kompleksom (tenis, košarka, nogomet); možnost ribiških izletov, sprehajanje v neokrnjeni naravi. Severovzhodni del je karakterističen po svojih klifif in je obrnjen proti Golomu otoku in Svetom Grguru.


zaliv Lopar

 

Kampor, št. prebivalcev: 1178 

KAMPOR, je naselje na severozahodnem delu otoka Raba, ob obali prostrane Kamporske drage. Romansko ime izhaja iz  besedice campus (polje). Prebivalci Kampora so že od nekdaj vezani na poljedelstvo, k čemur v novjšem času pomaga tudi razvoj turizma. Posebej je važno tradicionalno vzgajanje sadja. Ob poljedelstvu se prebivalci ukvarjajo še z živinorejo. V Kamporskoj dragi, zaradi plitke in muljaste obale ni bilo možno zgraditi pristanišča, zato je Kampor v prometnem smislu popolnoma orientiran proti Rabu.

Od vseh otoških mest na Rabu je Kampor najdlje zadržal izgled starega ribiškega mesta;  stare hiše pod hribom in tiste popolnoma nove, namenjene turistom. Okolica je polno zelenja - bližina polotoka Kalifronta z zaščitenim gozdom Dundo - je primerna za udobne sprehode,  v obližnje  turistično naselje Suha Punta in Rab za zabavne večere.


Kampor


panorama mesto Rab in polotok Kampor

 

 

 



© www.hrvaska.net