|
ŠIPAN, je največji otok v
skupini Elafitskih otokov, 17 km severozahodno od Dubrovnika; od kopna
ga loči Koločepski kanal; 16,5 km2 (dolžina 9,1 km, širina do 2,6 km);
500 prebivalcev.
Najvišji vrh "Velji vrh"
243 m. Na severovzhodu se nahaja dolomitska dolina, v kateri se
vzgajajo oljke, fige, vinska trta, rogači, pomaranče. Posebno mesto na
otoku zavzema turizem. Obrobni, potopljeni deli doline tvorijo Šipansko
luko, na jugovzhodu pa zaliv "Suđurađ". V jugovzhodnem podaljšku se nahaja otoček Ruda. Glavna naselja so: Šipanska Luka (Luka) i
Suđurađ; v notranjosti otoka se nahaja nekaj manjših naselij (Fraiga,
Sutulija, Vojnovo Selo, Odak). Otok je povezan s celino preko trajektne
linije.
Pod današnjim imenom se
otok prvič omenja leta 1371. V Šipanski luki so odkriti ostanki rimske
vile. Iz srednjega veka obstaja več arhitekturnih spomenikov: ruševine
cerkve sv. Petra na Veljem vrhu (XI. st.), cerkvica sv. Ivana s freskami
(XI. st., razširjena v XV. st.) v Šilovem Selu.
V XV. st. na Šipanu
začnejo Dubrovčani graditi svoje poletne rezidence. V Šipanski luki se
še posebej izpostavlja počitnikovališče družine Sorkočević (XV. st.). V
XV. st. je bil nad Šipansko luko zgrajen gotski knježji dvor z biforami
na pročelju (nad gotskimi dvoriščnimi vrati je napis iz 1450.). V
Suđurđu se nahaja dvorec, ki ga je leta 1539. zgradil Tomo
Stjepović-Skočibuha; njegov sin Vice je zgradil visok stolp leta 1577.
Med Šipansko Luko in Suđurđom se nahajajo ruševine letne rezidence
dubrovniških nadškofov; v njej je občasno bival tudi humanist Lodovico
Beccadelli (1501.-1572.), prijatelj Michelangela. U Renatovem so
ruševine manjšega gradu, v katerem je po izročilu bival neapeljski
kralj Renato Anžuvinski (XV. st.); najden je grb z napisom »Renatus rex
justus«.
. |
mapa
|
