Iskalnik počitnic

Starigrad - Paklenica


Starigrad - Paklenica

Starigrad - Paklenica, dolge peščene plaže, odličen za vse, ki želijo aktiven dopust, Naravni park Paklenica, Severna Dalmacija, Hrvatska

Starigrad - Paklenica je naselje in manjše pristanišče na obali Velebitskega kanala, v bližini Naravnega parka Paklenica in 45 km južno od Karlobaga.

Mesto na prvi trenutek deluje še antično, saj je tudi nastalo na temeljih antičnega gradu Argyruntuma, danes pa je središče pakleniške riviere. Sama obala, kjer se stikata planina (Velebit) in morje, je dolga okoli 20 km. Starigrad je zato zanimiv tudi za tiste, ki radi planinarijo in raziskujejo kraške pojave.

V zaledju mesteca je naravni park, ki ga sestavljata dva kanjona: Velika in Mala Paklenica. Skozi Veliko Paklenico, dolgo okoli 10 km in visoko okoli 400 m, teče potok. Velika in Mala Paklenica sta razdvojeni z nižjo 500 metrsko planoto.

Nacionalni park Paklenica: je kraški fenomen. Tukaj so mnoge šilje, najznamenitejša je Manita Peć (dolga okoli 175 m), zagotovo pa Paklenica skriva še mnoge nepoznane.

Starigrad - Paklenica je vhodna točka v Nacionalni park Paklenico. V bližini je mogoče kot kopanje kot planinarjenje. Turizem, najpomembnješa gospodarska panoga v Paklenici, ponuja hotele, apartmaje, sobe, bogato gostinsko ponudbo, penzijone in kampe. V turistično ponudbo je vklučeno zabavno-kulturno dogajanje v Staremgradu. Turistom se ponujajo bogate kulinarične dobrote, ki bazirajo na domači kuhinji: ribe, jagnjetina, pršu in domači sir.

KRAJŠI ZGODOVINSKI PREGLED
Starigrad Paklenica se nahaja na skrajnem severozahodnem delu zadrske regije in geografsko pripada severni Dalmaciji. Sam kraj je nastal na zelo starih temeljih starodavnega antičnega mesta – Argyruntuma.

Starodavni Argyruntum, kakor se je imenoval rimski municipij na Podvelebitskem kanalu v času vladavine cesarja Tiberija (42. l. pr. n. št.), naj bi bil osnovan na mestu, kjer je nekoč bilo predzgodovinsko naselje.
Ime Argyruntum priča, da je mestece obstajalo še pred prihodom Rimljanov, saj ne izhaja iz rimske dobe.

Plinij Starejši (Caius Plinius Secundus) v svojem delu “Naturalis historia” namreč Argyruntum uvršča na seznam oppid, kar pomeni naselja, katerih prebivalci so pridobili rimske civilne pravice (oppida civium Romanorum).

Bivališče Argyruntuma pod obronki južnega Velebita, na mestu, kjer je podvelebitska planota široka približno 3 km, so potrdila tudi davna, na žalost tudi edina, arheološka raziskovanja iz leta 1908. Mesto je ležalo na malem polotoku s skupno površino 3,5 ha in bilo obkroženo z mandljevci. Arheološka raziskovanja so opravljena vzdolž glavne antične ceste, po kateri se je prišlo v mesto na tistem kraju, kjer so prebivalci Argyruntuma pokopavali svoje pokojne – na nekropoli.

Pri raziskovanju “Mesta mrtvih” – antične nekropole Argyruntuma, je najdenih veliko arheološkega materiala (keramično steklo, posoda, kosti, kovinski in jantarni nakit, oljne svetilke, orodje...), med katerimi posamezne primerke prištevamo med vrhunske dosežke antične obrti in umetnosti.

Posebej dragocena je zbirka antičnega stekla, razstavljenega v arheološkem muzeju mesta Zadra.


HRVAŠKA POČITNICE
TOP PONUDBA

Novo
akcija -24 %

05.05. - 09.06.

| Najem

Novo
Akcija -2 %

Poletje 2024

| Najem

Novo
Akcija -15 %

FIRST MINUTE

| Najem

Novo
Akcija -15 %

FIRST MINUTE

| najem

Pomoč uporabnikom:
[email protected]