Otok Šipan

Otok Šipan je največji otok v skupini Elafitskih otokov, 17 km severozahodno od Dubrovnika, od kopna ga loči Koločepski kanal

ŠIPAN, je največji otok v skupini Elafitskih otokov, 17 km severozahodno od Dubrovnika; od kopna ga loči Koločepski kanal; 16,5 km2 (dolžina 9,1 km, širina do 2,6 km); 500 prebivalcev.

Najvišji vrh Velji vrh 243 m. Na severovzhodu se nahaja dolomitska dolina, v kateri se vzgajajo oljke, fige, vinska trta, rogači, pomaranče. Posebno mesto na otoku zavzema turizem. Obrobni, potopljeni deli doline tvorijo Šipansko luko, na jugovzhodu pa zaliv Suđurađ. V jugovzhodnem podaljšku se nahaja otoček Ruda. Glavna naselja so: Šipanska Luka (Luka) i Suđurađ; v notranjosti otoka se nahaja nekaj manjših naselij (Fraiga, Sutulija, Vojnovo Selo, Odak).

Otok je povezan s celino preko trajektne linije.

Pod današnjim imenom se otok prvič omenja leta 1371. V Šipanski luki so odkriti ostanki rimske vile. Iz srednjega veka obstaja več arhitekturnih spomenikov: ruševine cerkve sv. Petra na Veljem vrhu (XI. st.), cerkvica sv. Ivana s freskami (XI. st., razširjena v XV. st.) v Šilovem Selu.

V XV. st. na Šipanu začnejo Dubrovčani graditi svoje poletne rezidence. V Šipanski luki se še posebej izpostavlja počitnikovališče družine Sorkočević (XV. st.). V XV. st. je bil nad Šipansko luko zgrajen gotski knježji dvor z biforami na pročelju (nad gotskimi dvoriščnimi vrati je napis iz 1450.). V Suđurđu se nahaja dvorec, ki ga je leta 1539. zgradil Tomo Stjepović-Skočibuha; njegov sin Vice je zgradil visok stolp leta 1577. Med Šipansko Luko in Suđurđom se nahajajo ruševine letne rezidence dubrovniških nadškofov; v njej je občasno bival tudi humanist Lodovico Beccadelli (1501.-1572.), prijatelj Michelangela. U Renatovem so ruševine manjšega gradu, v katerem je po izročilu bival neapeljski kralj Renato Anžuvinski (XV. st.); najden je grb z napisom »Renatus rex justus«.